Nič ni romantičnega v zvezi z desetimi brati. Samo solze, nasilna prekinitev vezi z družino, tavanje po svetu in nato obstanek pri dobrih ljudeh, ki so jih želeli sprejeti v svojo bližino.

Deseti brat je deseti otrok v družini. V starih časih so bile družine mnogoštevilne in marsikatera je imela deset ali več otrok.

Revni kmetje pa so morali svojim gospodom dajati davek - desetino, oziroma deseti del od vsega kar so imeli oziroma pridelali. Tudi od otrok. Taki fantje so šli v večini primerov v vojsko, dekleta pa so bila pripravna za kakšna drugačna opravila. Vse pa je čakalo kratko in žalostno ter marsikdaj sramotno življenje.

Mnogi starši so se zato odločili, da pošljejo desetega otroka raje z doma, v svet, kjer bo imel vsaj majhno možnost normalnega življenja. Tako so deseti bratje in desete sestre ali desetnice odšle od doma v drug kraj, kjer jih ni nihče poznal in si poizkušali tam ustvariti dom.

Ljudje v drugih krajih so jih sprejemali in na poseben način skrbeli zanje, saj so bili drugod tudi njihovi deseti otroci in bratje ali sestre in so tudi tuji ljudje morda dobro skrbeli zanje.

Navadno so se deseti bratje in desetnice v tujih krajih poročili in zaživeli kolikor toliko normalno življenje. Če pa si niso ustvarili družine so živeli življenje vaških posebnežev, ljudi ki so poznali mnogo zanimivih zgodb in pesmi.

ZAKAJ SE JE NAŠ OKTET PREIMENOVAL V OKTET DESETI BRAT

V začetku se je naš oktet nekako kar sam po sebi imenoval po kraju delovanja, to pomeni po kraju Črnuče, ki je nekaj kilometrov severovzhodno od Ljubljane. V začetnih letih se zaradi imena nismo obremenjevali. Ko pa smo kvalitetno dovolj zrasli in se pričeli odpirati v širšo publiko nas je pričelo ime omejevati, saj za Črnuče ni vedelo mnogo ljudi.

To je bil edini razlog spremembe imena.

Pevci smo se nekajkrat sestali in poizkušali na različne načine najti novo primerno ime za naš oktet. V tistem času pa so nam na nekje spet odpovedali gostoljubje za vaje in Škero je zelo slabe volje navrgel, da smo kot nekakšni deseti bratje, ker nimamo svojega pravega doma. Drugi smo nekako zagrabili za to idejo in jo pričeli premlevati. Čeprav smo v začetku iskali bolj kratko ime smo ugotovili, da nam ime Oktet Deseti brat prav lepo v vseh pogledih ustreza.

Še vedno ostajamo deseti bratje v vseh pogledih. Še vedno nimamo lastnih prostorov za vaje, ampak vadimo (gostujemo) v galeriji na Črnučah. Z drugimi uporabniki prostora se moramo dogovarjati za proste termine. Ker so v isti stavbi tudi stanovalci imamo od Zveze kulturnih društev Ljubljana, ki nam prijazno dovoli souporabo teh prostorov, zabičano, da mora biti po 22 uri zvečer v stavbi tišina.

Deseti bratje smo tudi takrat, ko država deli kulturne drobtinice. Praktično vedno se država - takrat ko deli sredstva za delovanje - do nas obnaša kot kruta mačeha. Tako smo kot deseti bratje pretežno odvisni od sredstev, ki nam jih namenijo naši sponzorji.

Tako kot deseti bratje rajžamo po svetu k dobrim ljudem, ki nas želijo sprejeti in jim nosimo obilo lepih pesmi - edino bogastvo, ki ga premoremo in ga delimo mednje. Najbolj prisrčno smo sprejeti med drugimi desetimi brati - med Slovenci po svetu.