|
Oktet |
|
Oktet Deseti brat iz Ljubljane je stopil na svojo umetniško glasbeno pot leta 1980 v Ljubljani, na Črnučah. V ustvarjalnem razvoju je oktet prešel več uspešnih obdobij, najbolj intenzivno in umetniško zrelo obdobje pa je nastopilo z letom 1997, ko je umetniško vodstvo prevzel priznani operni pevec, član nekdanje legendarne zasedbe Slovenskega okteta in pevski pedagog Jože Kores. Z visoko kakovostno ravnijo umetniškega glasbenega ustvarjanja tako danes oktet Deseti brat sodi v slovenski vrh, med najbolj kakovostne tovrstne sestave pri nas. Oktet Deseti brat je na slovenskem glasbenem prizorišču prepoznaven po svojem edinstvenem zvoku in imenu. Tako kot je moral deseti brat iz slovenske ljudske tradicije zdoma, je tudi oktet Deseti brat doživljal enako usodo pri iskanju ustreznih prostorov za vaje. Zvestobo poslanstvu svojega imena pa je oktet doslej dokazal s številnimi nastopi ob raznovrstnih prilikah in domala v vseh predelih domovine, državah nekdanje Jugoslavije, v Franciji, Nemčiji, Belgiji, Italiji, Avstriji in še treh celinah: Severni Ameriki, Avstraliji in Južni Ameriki. Večkrat je uspešno nastopil na državnih in mednarodnih pevskih tekmovanjih ter sodeloval v RTV oddajah. Svoj prispevek je dodal tudi h koncertu, oddaji in zgoščenki, posvečenih 50. obletnici glasbenega ustvarjanja velikana slovenske narodno zabavne glasbe - Slavka Avsenika. V oktetov repertoar so vključene tako domače kot tuje skladbe, renesančne in modernejše umetne pesmi. Najljubše pa so mu slovenske ljudske pesmi, kjer pride značilni zvok okteta najbolj do izraza. Tega tvori homogeno glasbeno telo z velikim izraznim razponom in vrhunsko interpretacijo, ki z izrazom priteguje k poslušanju in s preprostostjo spodbuja k posnemanju. Do sedaj je oktet posnel in izdal deset samostojnih
kaset in zgoščenk (Slovensko dekle; Hola, hola, fantje
vstajajte; Pelin roža; Božične; Naših dvajset; Še bomo
peli; Eno si zapojmo; 25 let; Puabi pojo in Na rajžo). STIKI Z DRUGIMI ZBORI IN SKUPINAMI Oktet je povezan z moškim pevskim zborom MGV Thalia iz Ebernhahna v Nemčiji. Prvi stik je bil vzpostavljen ob našem prvem tekmovanju na Harmonie festivalu v kraju Lindenholzhausen pri Limburgu. Na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani je bil tedaj kot prvi odpravnik poslov zaposlen g. Alfons Roth, ki je bil član zbora Thalia in nam je prijazno ponudil nekajdnevno brezplačno bivanje pri pevcih tega zbora. Ponudbo smo seveda sprejeli in med pevci so se stkale zanimive prijateljske vezi. Vsakih nekaj let priredimo skupen koncert. Oktet je že dvakrat gostoval tudi pri pevskem zboru Uspeh (The Uspeh Slovenian Chorus) iz Milwaukee-ja, država Wisconsin, ZDA. Z zborom nas vežejo prijetni in nepozabni skupni trenutki in tudi velika osebna prijateljstva. Nekateri člani okteta stalno ali občasno prepevajo tudi v drugih zborih. Marjan in Rado sta redna člana pevskega zbora Anton Foerster, Marjan je celo njegov ustanovni član. Čarli in umetniški vodja g. Kores sta stalna člana Ribniškega okteta. Naš umetniški vodja je kljub "penzionu" še vedno aktiven solist v ljubljanski in mariborski operi. Ravno tako je nastala povezava s pevskim zborom Romar iz Črnuč, ko je pripravil spevoigro Miklavž prihaja. Vlogo Luciferja je suvereno odpel in odigral Milan, vlogo Miklavža pa Metod. Igra je doživela v dveh sezonah skupaj 16 uprizoritev po Sloveniji, Italiji in Nemčiji ter snemanje za televizijo. Pevci okteta so pomagali pri snemanju dvema narodno zabavnima ansambloma in sicer Ravbarjem in Veseljakom. Občasno, če nam čas dopušča pomagamo tudi kakemu zboru. Tako nas je nekaj pomagalo zboru Biser iz Vodic pri snemanju njihove prve zgoščenke, vsi skupaj pa tudi Mednarodnemu zboru iz Ljubljane. Rado je nekaj let vodil zbor Biser, sicer pa je še vedno aktivni organist. Metod je pred desetletjema vodil dekliški nonet na Črnučah. Škero in Milan sta njega dni plesala pri folklorni skupini Emona. Vsak od nas pa je tudi že vskočil za kakšen nastop ali solo vložek k različnim zborom ali skupinam. V manjši zasedbi se radi pridružimo tudi kakemu osebnemu praznovanju, bodisi sorodnikom, prijateljem, poslovnim partnerjem ali komu, ki si zaželi naše pesmi. Včasih zapojemo tudi na pogrebu. Iz vsega je razvidno, da smo vsi člani okteta precej veliki
pevski in kulturniški entuziasti. Dejstvo je, da je vsaka pomoč
drugim skupinam največkrat plačana z enim velikim "Bog lonaj", včasih
pa le pade še kak sendvič in pivo. Če le zmoremo pomagamo. Saj
vse, kar komu dobrega storiš, se ti slej ko prej na določen
način v dobrem povrne in marsikdaj že golo osebno zadovoljstvo povrne
precej vloženega truda. STIKI S SLOVENSKIMI SKLADATELJI Posebno uspešni pa so naši stiki s skladateljem Slavkom Avsenikom ml., ki nam je ponudil sodelovanje na nekaj prireditvah in v te namene smo tudi posneli nekaj čudovitih skladb. Med drugim smo še posebej ponosni na praizvedbi Čebelarske in Viharnika, za kateri je melodijo napisal Slavko Avsenik (starejši), priredbo pa njegov sin Slavko. Pevci okteta smo bili v vsem obdobju našega delovanja v odličnih odnosih s skladateljem Damjanom Kurentom iz Črnuč. Za njegovo nenadno smrt smo izvedeli na naši turneji v Kanadi leta 2004. V svojih arhivih hranimo še nekaj skladb, ki jih je namenil prav našemu oktetu. Ob ugodni priliki jih bomo z največjim veseljem kot praizvedbo predstavili naši zvesti publiki. Posebno poglavje v našem delovanju so stiki z družino že davno pokojnega skladatelja Marka Bajuka. Oktet je dve svoji zgoščenki (Še bomo peli in Eno si zapojmo) posvetil temu skladatelju. Njegove priredbe ljudskih pesmi so enostavne in izjemno lepe. Zgoščenko z božičnimi pesmimi (Božične) smo posvetili tudi skladatelju Janezu Močniku. Na zgoščenki so samo njegove priredbe za moški zbor nekaterih najlepših božičnih in koledniških pesmi. Oktet se srečuje še s številnimi slovenskimi skladatelji. |